Sprejemanje je za srečo človeka res ključnega pomena, ni pa tako lahko priti iz stanja nesprejemanja v stanje sprejemanja, saj za to ne zadostuje racijev sklep, da se bomo odslej sprejemali, ampak morajo do tega spoznanja priti vsi trije razumi. Vsak razum se v nesprejemanju obnaša povsem drugače kot v sprejemanju, sprejemanje pa prinaša pri vsakem razumu najbolj cenjene človeške lastnosti …
Racio
Sprejemajoči racio postane zelo razumevajoč do drugače mislečih in se z negativno reakcijo odzove samo v primeru, ko z druge strani zaznava izrazito vsiljevanje drugačnosti ali pa, ko nekdo s svojim ravnanjem povzroča večjo škodo. V nesprejemanju pa racio izgubi občutek za zmernost in dobi močno potrebo po kopičenju česarkoli že (lahko celo znanja) … ta lastnost racijeve nezmernosti se pogosto izrazi tudi kot pohlep.
Emocio
Emocio v sprejemanju postane nekakšen dobrodušni veseljak, v nesprejemanju pa stopi v ospredje izrazito čezmerna tekmovalnost (to je nešportno vedenje, komolčarstvo in doseganje ciljev za vsako ceno). Emocijevo nesprejemanje je najpogosteje motor ambicioznih ljudi, sprejemajoči emocio pa je bolj uživač kot ambicioznež in nima visokoletečih ciljev.
Instinkt
Mnogi emocijevo čemerno tekmovalnost enačijo z zavistjo, ki je pri površnem opazovanju zelo podobna čezmerni tekmovalnosti. Toda prava zavist je izrazita lastnost le pri nesprejemajočem instinktu. Ta v nesprejemanju postane zloben, škodoželjen in izrazito zavisten … V sprejemanju pa je sočuten, skrben, vedno pripravljen priskočiti na pomoč, zelo socialno usmerjen in dovzeten za krivice, ki se godijo drugim.
Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.
Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.