Za Emocio je značilno, da se doživlja kot center sveta, zato tudi njegova družba temelji na delitvi na izbrance in ostale. Izbranci so v njenem primeru Emociji in njihovi družinski člani, privilegije pa uživajo tudi njihovi prijatelji ter tisti, ki z uslugami utrjujejo Emocijevo moč. To je družba, kjer vlada zakon močnejšega. Emocio vlada z dvemi principi: nasiljem in manipulacijo z vero. Aristokracija in božji predstavniki so primeri izbrancev glede na Emocijeve vrednote.
Ker verjame v lastno večvrednost, v njegovi družbi velja načelo, da morajo drugi delati zanj, kar si zagotavlja tako, da si ljudi podjarmi in zasužnji. V njegovem sistemu je prostor le za enosmerno sprejemanje – on sprejema, drugi dajejo. Česar ne dobi zlepa, si vzame s silo. Nasprotnike ostro kaznuje. Na oblast se je povzpel v obdobju fevdalizma. Tudi v sužnjelastništvu lahko prepoznamo njegov način razmišljanja. Ker je ta značaj bolj prisoten pri moških, taka družba sčasoma postane patriarhalna. Matematiki, fiziki, astronomi, ženske so v obdobju Emocijeve vladavine končali na grmadi, če so ogrožali Emocijevo sliko resnice.
Kult, oz. manipulacija z vero je prav tako oblika Emocijeve vladavine. Zanj je naravno in samoumevno, da je v središču pozornosti, da je čaščen in oboževan. V slikovitih obredih z bogato simboliko časti svojo moč in oblast. Preko simbolov in ikon mu njegovi sledilci izkazujejo pripadnost ter sledijo njegovi predstavi resnice. Te mehanizme lahko še danes prepoznamo v religijah ter novodobnih sektah in duhovnih gibanjih.
Vse kar je povezano s telesom ima posebno mesto v Emocijevi družbi. Od lepote in estetike do športa, plesa, umetnosti, do užitka in spolnosti. Spolnost je v domeni Emocia in je eno od področij, kjer izraža svojo nadvlado nad drugima razumoma. V njegovi družbi je spolnost nekaj najbolj naravnega in svobodnega, kar vključuje tudi sprejemanje različnih spolnih usmeritev. Posledično je v taki družbi manj težav v spolnosti, tudi pornoindustrija nima nobene moči.
Ta družba zelo ceni skladnost oblik in vizualno lepoto, uživanje, druženje in zabavo. Slikarji, kiparji, glasbeniki, športniki, vojni junaki, so zelo cenjeni in spoštovani. V času Emocijeve vladavine tako nastajajo zgradbe z vizualno bogato zunanjostjo in dragoceno notranjostjo, mogočne verske stavbe, … vse to so spomeniki, zunanji simboli moči in priznanja, ki domačine in tujce opominjajo na Emocijevo moč in pomembnost. Po drugi strani pa so mesta, zgrajena v času Emocijeve vladavine, primer improvizacije.
Za zaključek si poglejmo, kako s teorijo REI razložimo, kateri Evropejci so se po odkritju Amerike, odločili za selitev tja. Instinkti se zaradi strahu in nevarnosti niso odločili za selitev na področje, ki je neznano. Raciji se za selitev niso odločili, ker še niso imeli dovolj informacij, da bi pretehtali ali se jim selitev splača. Tako so bili prvi Evropejci, ki so se odločili za odhod v Ameriko, po značaju Emociji. Gnalo jih je druženje, nove izkušnje, doživetja, pa tudi tekmovalnost ter impulzivnost. Še danes lahko v značaju Američanov prepoznamo več Emocijevih lastnosti.
Še ne poznate knjige [psi]? Več o naših treh razumih in teoriji REI si lahko preberete tukaj.
Preberite kaj o knjigi [psi] pravijo svetovni zvezdniki.