Disleksija – Knjiga [psi]

Razvozlana skrivnost disleksije

Pisana beseda stoji danes bolj kot kdaj prej v središču življenja, zato so lahko motnje pri razumevanju pisanega besedila ključnega pomena za posameznikov osebnostni razvoj. Večina ljudi pri učenju branja in pisanja nima večjih težav, za nekatere pa ostane ta zapleteni miselni proces za vse življenje velika ali celo povsem nepremagljiva ovira. In to tudi pri ljudeh, pri katerih ne gre za umsko zaostalost ali manjšo nadarjenost, neredko tudi pri takih z visokimi umskimi zmožnostmi.
Obstaja več različnih pogledov na disleksijo. V strokovnih krogih velja ta z učenjem branja in pisanja črkovnih zapisov povezana motnja danes za vseživljenjsko.

O disleksiji obstaja veliko različnih teorij, vendar ni nobena doslej znana razlaga disleksije pojasnila tako, da bi jo bilo mogoče povsem odpraviti.
Meni pa je bil z razumevanjem nove teorije REI omogočen vpogled v to motnjo. Iz te teorije sem izpeljal razlago, iz te pa preprosto metodo, s katero sem lahko pomagal otroku s to težavo. V nadaljevanju predstavljam razlago disleksije in metodo za njeno odpravo, v prilogi pa boste našli vse vaje z navodili.
Metoda je pod avtorsko zaščito, ker pa menim, da bi moralo biti branje dostopno vsem, jo brezplačno ponujam v uporabo vsakomur, ki jo potrebuje zase. Uporabe z namenom pridobivanja materialne koristi ne dovoljujem.

Eros

REI

Teorija REI predstavlja povsem nov pogled na človeško psiho in s tem tudi na psihologijo. Prvič je bila predstavljena leta 2010, v knjigi [psi], ki je tudi edini vir, v katerem se je mogoče seznaniti s tem novim znanjem. Čeprav gre tu v resnici za visoko znanost, pa ta teorija ni predstavljena, kot smo bili vajeni doslej – na način, razumljiv le ožjemu krogu izobražencev. [psi] predstavlja to znanje v zapisu, ki je dostopen vsakomur. Tak koncept knjige je bil zapisovalcu predan v sanjah.

Za tiste, ki knjige še ne poznate:
REI razkriva, da opravljamo vse miselne procese s tremi povsem različnimi miselnimi procesorji. Ti so vsak zase avtonomni, samozavedajoči se, mi pa lahko ozaveščamo razmišljanje samo enega od njih, medtem ko se razmišljanja drugih dveh ne zavedamo. REI je kratica, sestavljena iz začetnic imen teh treh miselnih procesorjev (razumov) – njihova imena so Racio, Emocio in Instinkt, vendar se njihove lastnosti ne ujemajo z doslej znanim pomenom teh besed.
Ti trije razumi imajo vsak svoja ožja področja delovanja, za naše delovanje pa sta nujna njihovo prepletanje in medsebojno sodelovanje. Vsak od njih dojema dogajanje v našem okolju povsem po svoje in lahko o vsem samostojno odloča. Ta opredelitev v grobem ni nova, v podobnih različicah naletimo nanjo v številnih drugih teorijah. Doslej neprepoznani ključ našega uma se skriva v matematični razporeditvi moči teh treh avtonomnih sistemov razmišljanja. Ta razporeditev upošteva tri možna razmerja: razum ima večjo moč od drugega, razum ima enako moč kot drugi in razum ima manjšo moč od drugega. Glede na medsebojno razmerje moči je te tri miselne procesorje mogoče razporediti na natančno dvanajst razlikujočih se načinov in enega enakovrednega, s simetrično razporeditvijo, kot je prikazano v spodnji razpredelnici. Velikost črke ponazarja pomembnost moči posameznega razuma:

To razmerje ostane pri vsakem od nas nespremenjeno za vse življenje. Zaradi razlik med temi tremi razumi in posebnosti v njihovem razmišljanju pomeni vsaka od teh razporeditev poseben, edinstven vzorec razmišljanja in predstavlja enega od dvanajstih razlikujočih se človeških značajev in enega simetričnega. V naravi je dvanajst razlikujočih se značajev enakovredno zastopanih, trinajsti pa se pojavlja zelo redko. Večina moških ima enega od značajev v drugi vrstici, večina žensk pa enega od značajev, predstavljenih v tretji vrstici.

Razumevanje modela REI je za razumevanje človeške psihe ključnega pomena. Zaradi edinstevnosti vsakega od značajev in značilnih razlik v njihovem načinu razmišljanja je večina dosedanjih raziskav vzorcev človeškega obnašanja, opravljenih brez upoštevanja tega modela, nična.
Empirično primerljivost omogoča namreč samo raziskava znotraj skupine ljudi z istim značajem.
Noben od teh treh miselnih procesorjev ni boljši ali slabši, se pa med seboj močno razlikujejo po svojem delovanju: Racio predstavlja naš logično-analitični del razmišljanja in je edini razum, ki se ga zavedamo, Emocio razmišlja v slikah, Instinkt pa s pomočjo občutkov in strahov.
S pomočjo razumevanja tega enostavnega modela je mogoče razumeti in pojasniti domala vse pojave, povezane s človeškim umom. REI zlahka pojasni zaljubljenost in sanje, omogoča razumevanje pojava depresivnosti, avtizma in Aspergerjevega sindroma, fobij, disleksije pa tudi vseh težav sodobnega človeka, kot so nezvestoba, osamljenost, zasvojenosti in težave v spolnosti. Teorija REI je tako temeljno spoznanje o delovanju našega uma, da je z njo mogoče razumeti tudi zapletene družbene pojave in gospodarske sisteme. Morda največja posebnost nove teorije pa je, da je z njo prvič zares mogoče predvidevati in napovedovati naše miselne procese in tudi razumeti njihove vzroke in posledice.

Disleksija v teoriji REI

Po doslej znanih raziskavah imajo ljudje z disleksijo značilnosti, ki se prekrivajo z lastnostmi enega od treh razumov – Emocia. To je že na začetku vzbudilo sum, da mora biti ta učna težava povezana prav s tem razumom. Če si podrobneje ogledamo način delovanja treh miselnih procesorjev, postane jasno, da je za branje s pomočjo sestavljanja posameznih črk v besede primeren le eden od njih – Racio. Pri nekaterih pa nalogo branja prevzame Emocio, vendar bere ta zaradi svojega drugačnega delovanja na povsem drugačen način. To motnjo označujemo za disleksijo.
Do disleksije prihaja najpogosteje pri ljudeh z enim od značajev iz druge vrstice in nikoli pri ljudeh z enim od značajev iz prve ali tretje vrstice in tudi ne pri drugem značaju v četrti vrstici.

Da bi lahko razumeli, zakaj prihaja do razlik in do dislektikovih težav pri branju, je treba razumeti delovanje Emocia. Emocio razmišlja s slikovnimi predstavami, ki jih umešča v svoj miselni prostor in med njimi ustvarja povezave. V tem prostoru ne pozna definicij, zato so mu tuje tudi vse oblike razmejitev, tako besednih, prostorskih kot časovnih. Zanj ne obstaja levo in desno, ampak v “eno” in v “drugo” smer. Emocio ne opredeljuje s centimetri, grami in sekundami, ampak z več, enako in manj od “tega”. Zanj obstajajo tri časovne razmejitve – ključnega pomena je “zdaj”, to opredeljuje predstava iz danega trenutka. Tu sta še “pred tem”, kar opredeljuje predstava, ki je že bila, in “po tem”, kar je opredeljeno s predstavo, ki naj bi šele bila. Zaradi tega njegov način razmišljanja ni sistematičen in načrten, ampak intuitiven, saj se vedno orientira le po svojih slikovnih predstavah. Da pa bi kar se da dobro razumeli način Emocijevega zaznavanja, si je treba predstavljati, da svojih slik ne zaznava na način kot mi fotografije v albumu – Emocio zajema slike prostorsko, tako da dojema vsak slikovni “pojem” hkrati z vseh strani.

Kako Emocio bere
Emocio besed pri branju ne sestavlja iz posameznih črk, ampak zajema kar cele besede oziroma večje dele besed (ponavadi njihove korene) kot posamezne simbole in jih povezuje s slikami v svojem spominu. Pri tem pa nastane težava, saj si mora tako zapomniti nekaj tisoč nadvse podobnih slik, namesto zgolj petindvajsetih podob črk, ki zaznamujejo glásnike (foneme) in omogočajo sestavljanje besed.
Čeprav se zdi to na prvi pogled neverjetno, je ta razum dejansko zmožen takega delovanja. Zatikati pa se začne pri besedah, ki jih ne prepozna, ki mu jih ne uspe povezati s pravimi slikami, ki si jih zaradi njihove abstraktnosti ne more slikovno predstavljati, ali pa pri besedah, ki imajo več pomenov.
Šele ko Emociu njegovo prepoznavanje besed povsem odpove, uporabi zasilni izhod – dopusti Raciu, da sestavi besedo s pomočjo posameznih črk. Ker pa Racio zaradi Emocijevega večnega vtikovanja v to sicer njegovo početje ni izurjen, se dislektik na tej točki ustavi.
Zaradi izjemnega obsega miselnih operacij pri takšnem načinu branja je Emocio prisiljen v poenostavljanje, in tako si namesto vseh sklonskih oblik in različnih izpeljank besede zapomni le njen koren – brez predpon in brez končnic. Te mu je veliko lažje “dodajati” po posluhu kot prepoznavati v slikah.

Luka je pojedel banano.

Ker dislektik ne sestavlja besed, ampak razkriva pomene – korene – iz njihovih slik, se v njegovem procesu branja najprej odpre le to, kar mu uspe prepoznati, torej:

Luka je jedel banana.

V naslednjem trenutku po posluhu odkrije nepravilnost in popravi končnico:

Luka je jedel banano.

Tako dobimo značilno zgodnjo dislektično napako pri branju, ki se na prvi pogled zdi, kot da je bralcu ušla predpona, v našem primeru po- (del besede pred -jedel).

Dislektik se sčasoma izpopolni v prepoznavanju besed, saj njegov Emocio usvoji večje število besed in njihovih korenov. Težava se ohrani pri prepoznavanju končnic, ki pa se jih dislektik sčasoma kar dobro nauči dodajati. Da bi pri branju delal čim manj napak, začne povečevati svoj predogled stavka – ta predogled lahko obsega več vrstic. Pri tem predogledu z velikim miselnim naporom sestavlja prepoznane dele besedila, neprepoznane vrzeli pa zapolnjuje z izmišljanjem. To lahko počne zelo učinkovito. Težava pri tem njegovem načinu pa je v tem, da mora ves čas ohraniti pregled nad stavkom, in če je ta zapisan v več vrsticah, postane branje miselno zelo zahtevna naloga in se lahko dislektik pri tem že pri manjši nezbranosti izgubi med vrsticami. Doslej se je zmotno sklepalo, da ima dislektik slabšo orientacijo po besedilu, ta podrobnost pa razkriva, da je resnica prav nasprotna, namreč da obvlada dislektik pregled nad večjim delom besedila naenkrat, medtem ko sledi bralec, ki za branje uporablja Racia, le ožji okolici besede, ki jo prebira v danem trenutku. Dokaz za to trditev je dejstvo, da razviti dislektiki pogosto brez težav dokončajo branje stavka, tudi če jim kmalu po začetku branja pokrijete besedilo.

Povedano pojasni tudi, zakaj imajo dislektiki težave pri razbiranju različnih pisav, zakaj jih branje močno utruja in zakaj so pri njem le s težavo zbrani dalj časa.

Naslednja težava, s katero se dislektik sooča pri branju, je branje besed z več pomeni in z abstraktnim pomenom. Te besede si Emocio sicer lahko zapomni kot slike, a jih težko poveže s predstavami iz svojega spomina, saj za nekatere ni mogoče ustvariti povsem ustrezne slike.
Takšne so slovnične besede, na primer:

ampak
biti
dokaj
kako
kar koli
toda
zakaj

V doslej znani literaturi o disleksiji so take besede pogosto označene kot nekakšni “sprožilci” disleksije, kar pa ponovno kaže na nerazumevanje težave, saj te besede pri dislektiku ničesar ne sprožajo, samo njihov Emocio jih le s težavo prikliče v spomin, ker zanje nima ustrezne slike. Takšnih besed naj bi bilo okoli 200, za vse pa je značilno, da jih v svojem jeziku uporablja le Racio, medtem ko jih Emocio pri svojem načinu delovanja sploh ne potrebuje, saj jih zlahka nadomešča s prepoznavanjem povezav na svojih slikah.
obvoz

prepozna kot

odvoz

odliko

prepozna kot

obliko
odpor

prepozna kot

odbor

Ker Emocio prepoznava besede s primerjavo velike množice slik, začne v trenutku, ko besede ne prepozna v celoti, iskati njen približek ali podobne besede. Pri tem besedo primerja z obeh strani in ne le tako, kot je zapisana.

Luka je zašel.

približek

Luka je začel.
do

je od zadaj videti kot

ob
in

je od zadaj

ni
obod

je od zadaj

bodo

Naslednja težava, s katero se pri branju sooča miselni procesor Emocio, je povezovanje prepoznane slike besede z napačno sliko v svojem spominu. Tu gre najpogosteje za besede s podobnim pomenom, za katere si Emocio shrani zelo podobne slike. To pojasni, zakaj dislektik besedo

oče

zlahka prebere tudi kot

ata
dvorišče

prebere kot

igrišče

Mogoče je namreč, da ima za obe besedi shranjeno isto podobo, torej podobo svojega očeta oz. prostora pred hišo, kjer se igra z vrstniki. Dislektik lahko celotno besedo prebere tako, da se z zapisom ne sklada niti ena sama črka, ujema pa se njen pomen. Ker išče besede tudi glede na smisel prebranega, lahko pride tudi do spremembe v številu:

človek

lahko prebere kot

ljudje

Ker dislektiki slik ne sestavljajo iz posameznih elementov, ampak zajemajo celovite slike, lahko pri njih nastopijo težave tudi pri prepoznavanju števil. Zaradi svojega prostorskega dojemanja simbolov ponavadi nimajo nobenih težav pri simetričnih številih, kot so 11, 22, 333 … Lahko pa pride do zamenjevanja števil 6 in 9 in do zamenjevanja vrstnega reda pri simetričnih številih 8 in 0, ki sta z leve in desne videti enako. Nekateri dislektiki sestavljajo numerične zapise števil s pomočjo razstavljanja po desetiškem sistemu. 1180 vidijo tako kot tri števila: 1000, 100 in 80. Ker pa dojema Emocio v svojem svetu posamezne objekte prostorsko, z vseh strani hkrati, je zanj 80 in 08 videti enako, saj se ne zaveda, iz katere smeri gleda na ta slikovni objekt v danem trenutku. To si lahko predstavljamo tako, kot da bi imeli število 80 zapisano na prozorni foliji, ki lebdi v zraku, in bi se v miselnem prostoru z mislimi sprehajali med različnimi števili, pri tem pa ne bi bili pozorni na to, s katere strani gledamo na folijo. Dislektik lahko število 180 tako zazna tudi kot 108.

Po teoriji REI je disleksija povezana s človeškim značajem, ki je opredeljen z medsebojnim razmerjem moči treh miselnih procesorjev. Dislektiki so vselej ljudje, ki jim vlada razum z imenom Emocio. Pri procesu črkovnega branja zato uporabljajo ta svoj najpomembnejši miselni procesor, ki pa za to nalogo ni tako primeren kot Racio, ki ga za branje uporablja večina ljudi. Z dislektiki tako v nobenem pogledu ni nič narobe, gre zgolj za to, da pri branju uporabljajo za to nalogo manj primeren miselni procesor.

Erosova metoda za odpravo disleksije

Preden se lotimo odpravljanja disleksije, je treba vedeti, ali oseba, pri kateri jo želimo odpraviti, sploh ima disleksijo. Danes se zaradi nerazumevanja tega pojava pogosto znajdejo v skupnem košu tudi tisti, ki imajo težave z branjem zaradi drugih motenj, ki niso povezane s pravo naravo disleksije.
Za dislektika gre v teoriji REI samo v primeru, ko za procesiranje podatkov iz črkovnega besedila bralec uporablja Emocia namesto Racia. To je mogoče prepoznati po značilnih napakah, ki se pojavijo že zelo zgodaj:

– pogosto zamenjevanje vrstnega reda črk
– obračanje črk (d = b)
– neupoštevanje predpon in končnic
– ugibanje pomena neprepoznanih besed
– zamenjevanje besed s sopomenkami
– navidezna neorientiranost med besedami in vrsticami
– zajemanje s pogledom večjega dela besedila za točko branja (predogled)
– v primerjavi z vrstniki počasnejši napredek pri branju

Ali je smiselno odpravljati disleksijo
Večina dislektikov z intenzivnim delom in vajo sčasoma premaga težave in najde način za relativno dobro branje tudi z Emociem. Število napak pri branju se pri njih zmanjša in s tem se zmanjša tudi razlika v primerjavi s tistimi, ki berejo z Raciem. Morda največja težava, ki vse življenje pesti večino dislektikov, je težava z zbranostjo in utrujenost pri daljšem branju. Zaradi uporabe manj primernega miselnega procesorja prihaja pri branju z Emociem do visokih obremenitev njegovih zmogljivosti, zato pa tak bralec ne more slediti besedilu enakovredno drugim.

Kdaj je smiselno odpravljati disleksijo
Disleksijo je smiselno odpravljati, če smo jo prepoznali v zgodnjem obdobju, to je, preden je Emocio v svojem načinu branja zelo napredoval. Druga skupina, ki je primerna za to metodo, so ljudje, pri katerih Emociu kljub vztrajnemu delu in trudu ni uspelo najti poti do prepoznavanja simbolov, in je oseba ostala nepismena. Pri razvitih dislektikih je uporaba te metode stvar osebne odločitve, saj zahteva precejšen vložek časa in truda, rezultati pa so težje dosegljivi. Metoda pa ni primerna za vse tiste, ki imajo težave z branjem zaradi drugih umskih težav.

Kdaj je metoda učinkovita
Najprimernejši trenutek za uporabo te metode za odpravo disleksije je njena najzgodnejša stopnja, torej takoj ko smo prepoznali prisotnost te učne motnje.
Vsa navodila je treba natančno prebrati in jih dosledno upoštevati.
Potrebno je redno intenzivno delo pod nadzorom druge (odrasle) osebe. Učenec mora biti pripravljen delati vsak dan eno uro, in to več mesecev.
V času dela po tej metodi uporablja učenec posebej prilagojena besedila za vaje. Dokler proces učenja ni končan, ne sme brati navadnih besedil.
Ob neupoštevanju teh zahtev metoda ne bo prinesla želenih rezultatov.

Cilj Erosove metode za odpravo disleksije je prenesti funkcijo branja z Emocia na Racia. Zavedati se je treba, da v trenutku, ko smo zaznali disleksijo, Emocio že razpolaga z osnovno predstavo o branju. Metoda je sestavljena tako, da se otrok uči brati z Raciem in da je hkrati Emociu onemogočen napredek v tem procesu. Ko otrokov Racio branje tako izpopolni, da se Emocio ne vmešava več v to, lahko govorimo o odpravljeni motnji branja. Tak otrok bo nato vse življenje bral brez težav, značilnih za disleksijo.
Metoda ne posega v otrokov način razmišljanja, in tako ne slabi drugih miselnih prednosti, ki jih sicer prinaša Emocio. Sestavljena je tako, da vpliva izključno na področje miselnega procesiranja branja in da v ničemer ne omejuje posameznikovega načina razmišljanja.

Princip delovanja Erosove metode za odpravo disleksije

Z razumevanjem razlik v delovanju Racia in Emocia lahko Emociu na zelo preprost način preprečimo branje, ne da bi pri tem preveč otežili nalogo Raciu.
Za Racia je naloga branja zelo enostaven proces, kljub temu pa tudi on potrebuje precej vaje, da se dovolj izuri, da lahko opravlja to nalogo z želeno hitrostjo in natančnostjo. V primerjavi z njim je pri Emociu pravi čudež, če se s pomočjo črkovnega zapisa dokoplje do informacij. Povsem drugače pa je pri slikovnem branju (pismenkah, hieroglifih), saj se te pisave berejo prav z Emociem. In zato Kitajci nimajo težav z disleksijo.
V slovenščini uporabljamo petindvajset znakov za označevanje glásnikov (fonemov), s katerimi lahko sestavimo vse slovenske besede. Ker Racio pri svojem delovanju uporablja števila in besede, je ta naloga zanj dokaj logična in preprosta.
Tako lahko pri Raciu za glásnike brez težav uvedemo po dva različna simbola. In ker se ob poskusu branja večina dislektikov nauči tudi številk, so te primerne za drugi simbol.

A, a = 1
B, b = 2
C, c = 3
Č, č = 4
D, d = 5
E, e = 6
F, f = 7

G, g = 8
H, h = 9
I, i = 10
J, j = 11
K, k = 12
L, l = 13
M, m = 14

N, n =15
O, o = 16
P, p = 17
R, r = 18
S, s = 19
Š, š = 20
T, t = 21

U, u = 22
V, v = 23
Z, z = 24
Ž, ž = 25

Besedo: človek
lahko zdaj zapišemo tudi s temi drugimi simboli: 4/13/16/23/6/12

Za Racia branje s podvojenim številom znakov z nekaj vaje ne predstavlja pomembne spremembe, zato se tega razmeroma hitro nauči vsak otrok.
Dvojno število znakov pa nam omogoči tudi to, da lahko vsako besedo zapišemo na več različnih načinov.
Če smo z razpoložljivimi petindvajsetimi črkami besedo: jezdec

lahko zapisali le na ta način, jo lahko z dvojnimi oznakami glasov zdaj zapišemo na več različnih načinov:

slika 1: jezdec
slika 2: j6z5e3
slika 3: 11e24d6c

Tako dobimo z vsakim zapisom drugačno sliko iste besede.
Besedo seveda lahko zapišemo samo s številkami ali pa te kombiniramo s poljubnim številom črk. Da bi ločevali dvomestne in enomestne številke, je treba te razmejiti z dodatnim presledkom ali kakim ločilom. Zadostuje pa že dogovor, da zapis ustvarimo tako, da uporabljamo črke in številke izmenjaje, saj so dvomestne in enomestne številke tako na vsaki strani razmejene s črko, in nadaljnje ločevanje ni več potrebno.

Kaj pomeni tak zapis za Emocia Spoznali smo, da se Emocio uči prepoznavati slike celotnih besed oziroma njihovih korenov. Že to mu povzroča precej težav. Z uporabo dvojnih znakov in predstavljenim načinom zapisovanja pa dobi zapis vsake besede vsaj tri možne slike, in tako postane branje za Emocia nerešljivo težka naloga. Pri takšnem zapisu je zato bralec prisiljen brati z edinim miselnim procesorjem, ki to nalogo zmore – z Raciem.
Dislektik, ki je v svojem načinu branja že napredoval, bo pri tej metodi spet povsem na začetku. Tisti, ki berejo z Raciem, pa bodo branje s kombiniranjem dveh vrst znakov usvojili že po nekaj dneh vaje.

Metoda

Erosova metoda za odpravo disleksije obsega sedem stopenj. Zaradi razlik v delovanju posameznikovih miselnih procesorjev stopnje niso časovno razmejene. Ko izpolnite nalogo ali cilje posamezne stopnje, lahko napredujete na naslednjo stopnjo.
Priporočljivo je, da dislektik ne glede na svojo starost dela po tej metodi pod nadzorom odrasle osebe, ki mu pomaga pri izvajanju nalog ali nadzira njegovo branje.

1. stopnja – učenje dvojnih simbolov
2. stopnja – utrjevanje simbolov
3. stopnja – seštevanje črk
4. stopnja – prepoznavanje pomena besed
5. stopnja – branje besedil z dvojnimi simboli
6. stopnja – branje nesmiselnih besed
7. stopnja – izpopolnjevanje branja z enojnimi simboli
V nadaljevanju boste pri vsaki stopnji našli priponke s tabelami in vajami, ki si jih morate za delo natisniti. Označene so z modro barvo.

1. Učenje dvojnih simbolov

Za večino ljudi je prepoznavanje simbolov (črk), ki označujejo glásnike, samoumevno, saj so za Racia to osnovni gradniki besed. Za dislektike pa črke ne igrajo enake vloge, saj Emocio skupke črk lažje prepoznava kot sliko, ki jo poveže z besedo, kot da bi iz posameznih črk sestavljal besede.
Da bi dislektik funkcijo branja lahko preselil od Emocia k Raciu, mora brezhibno obvladati vse osnovne gradnike (simbole). Tej nalogi se posvečamo na prvi in drugi stopnji.
V priponki simboli je razpredelnica črk in številk. (Za prikaz priponke kliknite na modro polje.)
Dislektik se mora to tabelo naučiti na pamet, in sicer tako, da lahko vsaki črki brez zatikanja dodeli ustrezno številko in vsaki številki ustrezno črko.
Za učenje simbolov natisnite tabelo kvadratki. Simbole za velike in male črke in številke natisnite in razrežite po črtah. Kvadratke nato premešate in razporedite po mizi tako, da simboli ne bodo vidni. Dislektik naj kvadratke po vrsti obrača (kot pri igri Spomin) in bere na njih zapisane simbole. Številke naj bere le s črkami, ki jih predstavljajo, in ne kot številke – ko naleti na primer na številko 2, prebere “b”, pri številki 25 prebere “ž”.

Ta stopnja je končana, ko dislektik prepoznava vse simbole tekoče in brez napak.

2. Utrjevanje simbolov

Starši dislektičnih otrok pogosto spregledajo, da ti posameznih simbolov ne prepoznavajo tako dobro kot njihovi nedislektični vrstniki. Tekoče in brezhibno prepoznavanje črk pa je za branje ključnega pomena. Naslednja naloga je namenjena ugotavljanju, ali je prepoznavanje posameznih simbolov pri dislektiku dovolj utrjeno. V priponki sedem minut sta dve strani naključno izbranih črk in številk. Dislektik mora na glas črkovati vse simbole, mi pa pri tem preverjamo pravilnost in merimo čas. Vajo lahko ponavlja večkrat dnevno. Za osebni rekord šteje samo čas tiste vaje, ko pri branju ni bilo več kot tri napake. (Številke pri vaji vedno prebere le kot črke.)

Na tej stopnji naj dislektik branje simbolov utrjuje tako dolgo, dokler ne prebere vseh simbolov brez napak v 7 minutah ali še hitreje. (Pri nekaterih bo ta stopnja trajala več tednov. Ne nadaljujte, dokler ni dosežen zahtevani čas!)

3. Seštevanje črk

Namen te naloge je spoznati, da pravilno branje ne poteka s slikovnim prepoznavanjem besed in povezovanjem teh slik z ustreznimi pojmi, ampak s povezovanjem posameznih črk v besede. Izurjenost v tem početju je tekoče branje.
Ker pozna dislektik na tej stopnji za vsako črko tudi njej ustrezajočo številko, lahko izračunava tudi vrednosti besed.
To poteka tako, da vsako črko v mislih pretvori v številko, nato pa njihove vrednosti sešteje, da dobi skupno vrednost besede. Pravo vrednost dobi samo, če je pravilno pretvoril in seštel vse črke.

banana = 2 + 1 + 15 + 1 + 15 + 1 = 35

S to vajo dislektik spoznava, kako natančno je treba brati vsako črko v besedi.
V priponki seštevanje boste našli vaje za sedem dni. Dislektik naj vsak dan preračuna besede z ene strani. Če še ni vešč računanja na pamet, naj si pomaga z zapisovanjem računov ob besedi. (Kontrolni list ob vajah je namenjen osebi, ki dislektiku pomaga pri vajah.)

Ta stopnja je končana, ko dislektik pravilno izračuna vrednosti vseh besed.
4. Prepoznavanje pomena besed

Na tej stopnji se dislektik osredotoči na prepoznavanje pomena besed, ki jih je sestavil iz posameznih simbolov. Da bi mu preprečili prepoznavanje slik posameznih besed, kot je to poskušal doslej, uporabimo za to nalogo zapis z dvojnimi simboli – s črkami in številkami. Tako se vsaka beseda pojavlja zapisana na dva načina in predstavlja za Emocia dve različni sliki, to pa že zadostuje, da se jih dislektik ne bo več učil na pamet.
Za vaje kliknite na prepoznavanje.

Ta stopnja je končana, ko dislektik reši vse vaje.

5. Branje besedil z dvojnimi simboli

To je osrednji in najpomembnejši del Erosove metode za odpravo disleksije. Z branjem posebej prirejenih besedil, v katerih so uporabljeni dvojni simboli, se dislektik začne izpopolnjevati v branju na način, ki ga zmore le miselni procesor Racio. Zavedati se je treba, da je za dislektika, ne glede na njegovo starost in napredek, ki ga je na področju branja pred tem morebiti že dosegel, to trenutek, ko se ponovno začenja učiti branja. Njegovo izhodišče je zato enako izhodišču prvošolca, njegov napredek v izpopolnjevanju branja pa bo potekal tako kot pri otrocih brez disleksije. Na tej stopnji je napredek odvisen od vztrajnosti in vaje, to pa pomeni, da mora dislektik vsak dan brati vsaj eno uro. Če kak dan branje iz posebnega razloga izostane, je treba to nadomestiti naslednji dan, zato naj ta dan namesto eno uro bere dve uri, vendar ne v enem.
Zelo pomembno je tudi, da dislektik v času teh vaj ne bere drugih besedil, kajti vsak stik Emocia z navadnim besedilom pomeni Emocijevo napredovanje v branju. Naloga te stopnje pa je nasprotno – da miselni procesor Racio v branju prehiti Emocia in napreduje do te stopnje, da se Emocio v to funkcijo ne bo več vključeval.
V priponkah so besedila, ki jih je za delo treba natisniti. Pri vsakem besedilu je dodana tudi različica, zapisana v navadni obliki, namenjena osebi, ki dislektika nadzira pri branju. Če tu zbrana besedila zanj niso primerna, je s klikom na program mogoče sneti poseben program, ki pretvarja besedila v elektronski obliki v zapise z dvojnimi simboli. Tako lahko za vajo prilagodimo tudi besedila, ki bi dislektika pritegnila bolj od besedil v prilogah. Za lažje branje je priporočljiva pisava Arial, saj prihaja pri nekaterih drugih pisavah do prevelike podobnosti med črkami in številkami, to pa branje otežuje.
Kljub uporabi dvojnih simbolov se dislektik v tem postopku učenja posredno uči tudi navadnega branja navedenih besedil, vendar ne na Emocijev način. Prav zato je še posebej pomembno, da se ne prenaglimo s prehitrim prehodom na navadna besedila. Če dislektik branja ni dovolj utrdil, se lahko zgodi, da bo pri prehitrem prehodu na navadna besedila Emocio ponovno skušal sodelovati v procesu branja, to pa pomeni, da bi se bralcu po nekaj tednih pri branju spet začelo močno zatikati. Zavedati se je treba, da je uporaba dvojnih simbolov pri branju za bralca povsem nemoteč postopek, zato pri prehodu na navadna besedila ne bo imel nobenih težav in bo tudi to njegovo branje v zelo kratkem času znatno bolj tekoče. Prehod na navadna besedila si lahko predstavljamo tako, kot če bi nedislektični bralec naletel na besedilo, v katerem bi bile naključno uporabljene samo take besede, v katerih ni določenih črk. Bralec tega pri branju najbrž sploh ne bi zaznal, saj ta izostanek določenih simbolov ne bi omejil prepoznavanja preostalih simbolov in s tem besed in sporočila besedila. To pa je za dislektika lahko tudi skušnjava, saj bo ob morebitnem srečanju z navadnim besedilom ugotovil, da pri branju nima več težav, kar pa ga lahko navda tudi s prehitrim navdušenjem, saj njegovo branje morda še ni dovolj utrjeno, da se mu v postopek branja ne bi ponovno začel vključevati njegov Emocio.

Pekarna Mišmaš
Sapramiška
Smetiščni muc
Sapramišja sreča
Miška nese v mlin

Ta stopnja traja več mesecev in je končana šele, ko je bralec (zdaj ne moremo več govoriti o dislektiku) zmožen prebrati v povprečju vsaj 60 besed na minuto.

6. Branje nesmiselnih besed

Pri prepoznavanju neznanih besed ima Emocio vselej težavo, zato je za prehod na branje navadnih besedil – s samo eno vrsto simbolov, črkami – predvidena vmesna stopnja, branje nesmiselnih besed. Teh Emocio namreč ne more povezati z nobeno sliko. V ta namen naj bralec en teden vsak dan prebere besede v priponki nesmiselne besede.

Ta stopnja je končana v sedmih dneh.

7. Izpopolnjevanje branja z navadnimi simboli

Branje je zapleten proces in se ga v resnici učimo več let, preden ga tako izpopolnimo, da iz besedil zajemamo informacije povsem brez težav. Bralec na tej stopnji ne bo več imel težav, značilnih za dislektike, kljub temu pa bo zaradi dominantnosti Emocia v svojem značaju opazil nagnjenost k temu, da bi nekatere besede prepoznaval slikovno. S tem ni nič narobe in to ne bo povzročalo težav, saj je bralec do te stopnje za branje že usposobil primernejši miselni procesor, ki bo prepoznavanje besed s pomočjo slik zdaj dovoljeval le v primeru, ko bo beseda kot slika res pravilno prepoznana. To pa je v bistvu tudi način branja, ki ga ponekod učijo kot hitro branje. V tem postopku bralce z Racijevim načinom branja navajajo na souporabo Emocia, ki je sposoben besedila dojemati hitreje, vendar le omejeno število besed in z manjšo natančnostjo. Iz istega razloga je tudi branje pismenk hitrejše od branja črkovnih besedil, je pa zato postopek učenja veliko zahtevnejši in dolgotrajnejši. Prednost črkovnih besedil je v natančnosti prenosa informacij.

Tako, zdaj ste pripravljeni na branje 777 strani knjige [psi]! 😉

Zahvala

Zahvaljujem se pisateljici Svetlani Makarovič, da je za namen učenja branja dovolila pretvorbo svojih besedil v zapis z dvojnimi simboli.